6: Posodica iz Ajdovske jame pri Nemški vas

Posodica posebnih namembnosti, svetilka ali kadilnica?

Lončena posodica iz Ajdovske jame pri Nemški vasi je najverjetneje najstarejši obredni predmet, ki ga hranimo v Posavskem muzeju Brežice. Že na prvi pogled je očitno, da gre za predmet posebnih namembnosti. Posodica, ki je visoka 8,5 cm, ima ozek vrat in dno, ki se postopno širita proti osrednjemu delu, kjer je obod posode največji. Okrašena je z vrezi in vbodi, ki so bili narejeni s preprostim orodjem, najverjetneje s paličico. Posodica je po največjem obodu dodatno razširjena z rebrom in na dveh skrajnih koncih ima luknjici za napeljavo vrvice. Enaki luknjici sta prisotni tudi na razširitvi ustja. Predstavljamo si lahko, da je bila posodica obešena, morda so jo nosili in nihali z njo. V sredini ima posoda poglobitev. Analize njene vsebine so pokazale, da so bili v notranjosti prisotni ostanki loja in jelkove vejice. Povsem verjetna razlaga je, da so jo uporabljali kot svetilko ali kadilnico.

Za dediščinske navdušence:

Posodica je bila odkrita ob izkopavanjih grobišča v osrednjem delu Ajdovske jame. Zahvaljujoč dolgoletnim arheološkim raziskavam jame, imamo danes izvrsten vpogled v materialno kulturo in pogrebne rituale zgodnjih kmetovalcev na našem prostoru. Ajdovska jama pri Nemški vasi je izjemno arheološko najdišče tako v slovenskem kot evropskem merilu in je edino jamsko grobišče iz obdobja mlajše kamene in bakrene dobe pri nas. Arheološke raziskave so razkrile izredno zanimiv ritual pokopa, ki sestoji iz izpostavljanja in premeščanja posmrtnih ostankov ter večkratnih obiskov svojcev na mestu pokopa, prav tako kot darovanja živil in predmetov pokojnikom.
V jami podkvaste oblike je bil desni hodnik namenjen izpostavljanju (t. i. ekskarnaciji) pokojnikov. Na to mesto so preminule shranili, dokler njihova telesa niso propadla. Preostale posmrtne ostanke (kosti) so nato zbrali in jih ponovno shranili v levem hodniku ali osrednjem delu jame. Posmrtne ostanke so tako vnovič pokopali v skupni grob prednikov. Ob večkratnih obiskih groba so jim darovali različne pridatke – od žit do nakita, orodja in lončenega posodja z živili. Tako jama ni bila le grobišče, temveč tudi svetišče – tu se je odvijal kult zagrobnega življenja.
Posodica je bila odkrita v skupini pokopov v osrednjem delu jame. Zaradi ostankov loja in jelkove vejice, ki so bili odkriti v njeni notranjosti, predpostavljamo, da je imela posebno vlogo v pogrebnem obredu. Da pri drobni lončeni posodici ne gre za običajen predmet, nakazuje tudi njena oblika, ki morda predstavlja stilizirano človeško telo. To je relativno pogost motiv, prisoten na žarah, posodah in različnih figuricah. Izhajajoč iz človeškega telesa, so si ljudje namreč ustvarili zgodnje predstave o kozmosu, stvarstvu in nastanku sveta.
 

Pogled na vhod v Ajdovsko jamo.	Pogled na notranjost Ajdovske jame.

 

Preberite več:

• Černelič Krošelj Alenka (ur.): Štirje elementi: 2 – OGENJ / The four elements: 2 – FIRE, Brežice: Posavski muzej Brežice, 2018.
• Horvat Milena: Ajdovska jama pri Nemški vasi, Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1989.
• Projekt Ajdovske zgodbe iz Posavja.
• Ajdovska jama, Nemška vas.

Pripravila: Jana Puhar
 

Ostale vsebine