4: Novoveška priprava za stiskanje palcev

Na kratko o zgodovini mučenja

Sestavni del zasliševanja v zgodnjem novem veku je bilo mučenje oz. tortura, ki so jo izvajali za zaprtimi vrati, za obsodbo pa je bilo zaželeno priznanje kaznivega dejanja, ne glede na uporabljene metode. Za lažje prestopke so uporabljali mučilne naprave, ki so povzročale telesne poškodbe, vendar za obsojenca niso bile usodne, za težje prestopke pa naprave, ki so povzročale težje telesne poškodbe ali celo smrt. Od vrste prestopka je bilo odvisno, s katero napravo so začeli mučenje: od »najblažjih«, npr. stiskanje palcev, do »najstrašnejših«, npr. mučenje na lestvi.
Priprava za stiskanje palcev, ki se nahaja na stalni zgodovinski razstavi kmečkih uporov na območju Posavja, je drugačne oblike kot priprave, ki jih natančno opisuje kazenski zakonik cesarice Marije Terezije iz leta 1769: je manjša, na delu, kamor je obsojeni položil palca, je zaobljena, na notranjem delu pa brez ostrih zobcev.

Za dediščinske navdušence:

Konec januarja in začetek februarja leta 1573 je Posavje zajel kmečki upor, ki je združil oborožene kmečke vojake tako na slovenski kot na hrvaški strani. Plemstvo se je slabo oboroženim upornim kmetom s pomočjo uskoške vojske kruto maščevalo. Mnogim so, da bi zastrašili še ostale upornike, porezali roke, ušesa in nosove. Preživelim ujetnikom so izsilili priznanja, potem ko so jih grozovito mučili.
Tortura oziroma mučenje je kot pravno sankcionirano sredstvo v rednem kazenskem postopku postalo šele proti koncu srednjega veka. Strašna okrutnost in surovost sta značilni za kazensko pravo in postopek za obdobje od 16. stoletja do zadnje četrtine 18. Namen takega načina kaznovanja ni bil poboljšanje prestopnika, temveč ponovno uveljaviti pravico tako, da s:mu povzročali telesne bolečine, kaznovali njegovo čast, ga ožigosali, prebivalstvo pa s tem zgledom disciplinirali. Dokaj pogoste so bile tudi spektakularne javne usmrtitve, ki so privabljale ljudi od blizu in daleč.
Zakon je predpisoval, da morajo biti pri mučenju prisotni sodnik, dva sodna prisednika in sodni pisar, mučenje pa je izvajal rabelj, ki je za vsak »poseg« dobil plačilo. Osumljenec je moral svoje velikokrat izsiljeno priznanje na mučeniškem zaslišanju ponoviti še za zapisnik, sicer so postopek mučenja ponovili. Nato je sledila javna razglasitev sodbe, na katero pritožba ni bila možna.
Najbolj znana uzakonitev kazenskega prava z opisi postopkov iz leta 1532, na katere se je opiral tudi sodni red za naše kraje, se je imenovala Peinliche Gerichtsordnung Kaiser Karls V, bolj poznana kot Constitutio Criminalis Carolina (CCC). Ta mučenje pojmuje kot pravno sredstvo prisile, kjer storilec kaznivega dejanja ob pomanjkanju dokazov svoje dejanje prizna. Constitutio Criminalis Theresiana cesarice Marije Terezije iz leta 1768 ni prinesel bistvenih sprememb, je pa cesarica osem let kasneje sama preklicala torturo in ukazala zmanjšanje števila smrtnih kazni. Nasilje nad človeškim telesom nas žal spremlja tudi v sodobnem času, kjer si še vedno pridržujemo pravico do odvzema človeškega življenja in različnih oblik mučenja, hkrati pa se imamo za bolj civilizirane od naših prednikov. Tovrstna dediščina nas vedno znova opominja, da sta med najpomembnejšimi vrednotami današnjega časa nenasilje in spoštovanje sočloveka.
 

Postopek stiskanja palcev, ki je natančno opisan v Constitutio Criminalis Theresiana, 1769 (Studen, Rabljev zamah, str. 31)	Priprava za stiskanje palcev, objavljena v Constitutio Criminalis Theresiana, 1769 (Studen, Rabljev zamah, str. 31)

 
Preberite več: 

• Nabregoj Tomaž: »Srednjeveške« mučilne naprave in iskanje resnice. Ob razstavi Srednjovjekovne sprave za mučenje, Šibenik, od 6. 6. do -30. 9. 2014. V : Argo, 2014, 57, Ljubljana, 120-125.
• Radovanovič Sašo: »Bog se usmili uboge grešne duše. Amen.« Čarovniški procesi na slovenskem Štajerskem v letih 1546–1746, Murska Sobota: Pomurska založba, 1997.
• Studen Andrej: Rabljev zamah. K zgodovini kriminala in kaznovanja na Slovenskem od 16. do začetka 21. stoletja, Ljubljana: Slovenska matica, 2004.
• Vilfan Sergij: Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana: Slovenska matica, 1961.

Pripravila: Maja Marinčič

 

Ostale vsebine